Letos je minilo 200 let od smrti Valentina Vodnika (1758–1819), enega najznamenitejših slovenskih književnih ustvarjalcev. Bil je pesnik, jezikoslovec, časnikar in pratikar, po poklicu duhovnik in učitelj, ob podpori Žige Zoisa in njegovega razsvetljenskega kroga se je posvečal še vrsti drugih humanističnih in naravoslovnih področij ter izobraževalni vlogi zapisov o teh temah za bralce. V času Ilirskih provinc (1809–1813) je bil naklonjen francoski oblasti in je kot šolski delavec spodbujal rabo slovenskega jezika.