Družbeno omrežje Twitter (zdaj X) je bilo pred skoraj dvema desetletjema zasnovano kot platforma za izmenjavo kratkih, kot sms dolgih sporočil. »Mikroblogerska« narava te spletne storitve ustreza beleženju mimobežnih misli, vsakdanjih prebliskov, besednih iger, duhovitih opažanj … Ta vidik Twitterja – kljub vsemu – še danes ostaja najbolj pritegljiv.
Tako je ena izmed tem, ki ji sledim, odkar sem se Twitterju pridružila – jezik. Posebnosti slovenščine, trdi orehi slovnice in pravopisa, bogastvo frazemov, starinske besede so vsebine, ki jih najraje spremljam pri sotviteraših in o njih pišem tudi sama. Sam format čivka – 280 znakov, slikovna podkrepitev vsebine z emojiji, raba ključnikov, grajenje niti – je kot nalašč za zapisovanje omenjenih jezikovnih utrinkov. Med temi sem nekoč začela zbirati t. i. kontranime.
To so besede, ki v sebi nosijo dva diametralno nasprotna pomena. Za razliko od protipomenk – antonimov, ki vedno nastopata v paru, je kontranim torej ena beseda z dvema nasprotnima pomenoma; beseda, ki je sama sebi protipomenka. Zanimivo morda je, da pri pregledu več šolskih slovnic – v poglavjih o besedoslovju (večpomenke, enakozvočnice, protipomenke itd.) – posebne omembe te kategorije besed nisem našla (kar seveda še ne pomeni, da ne obstaja).
V slabih štirih letih se je nabralo nekaj manj kot 40 kontranimov. Najdbe kontranimov – večinoma so se pojavile z naključnimi srečevanji pri branju vsakovrstnih besedil in z razmislekom o njihovem pomenu, preverjene pa so bile v splošnih, zgodovinskih, strokovnih slovarjih – sem beležila v »citatni« tviterski niti. Ker so torej zgodnejši čivki s kontranimi že skorajda izgubljeni v globinah Twitterja in tudi, ker gre pri nekaterih za prave slovarske izkopanine, jih sedaj vse skupaj objavljam še v prispevku na spletni strani Pisno izročilo.
Bralec in bralka jih še vedno lahko najdeta na tej povezavi[*] (klikanje po niti »navzdol« priporočam zaradi odličnih prispevkov, vprašanj, pojasnil, komentarjev sotviterašic in sotviterašev).
V nadaljevanju pa sem kontranime povzela in zbrala na enem mestu ter jih uredila po besednih vrstah. Zajete so praktično vse besedne vrste. Večina kontranimov solidno izraža dva diametralno nasprotna pomena, pri tistih s »šibkeje« izraženima nasprotnima pomenoma sem opozorila na pomen konteksta. Na seznam se je prikradlo še nekaj zanimivih besed, ki niso ravno kontranimi, so pa denimo njihova poimenovanja v nasprotju z njihovo definicijo, zato so našle svoje mesto v tem nizu.
Pri vsakem kontranimu sta navedena dva nasprotna pomena (z ustrezno slovarsko referenco), po potrebi sta dodana še zgleda rabe.
[*] Tudi nadalje se nit na Twitterju dopolnjuje, prav tako nove najdbe dodajam v ta prispevek.
Polnopomenske besedne vrste
Samostalnik
PENDANT – pomen besede po SSKJ je bodisi nasprotje bodisi dopolnilo.
Poiščimo zgleda:
a) gromek rokenrol je pendant umirjeni klasični glasbi;
b) kitarske melodije kot pendant vokalu ustvarjajo harmonično zvočno izkušnjo.
PLANDOVANJE po Jurančičevem dvojezičnem slovarju pomeni:
a) opoldanski počitek z živino v senci,
b) pohajkovanje.
Nasprotje mirovanja in aktivnosti.
PLASTIKA – to je nekakšen »multikontranim«:
a) plastika: material, plastična masa;
b) plastika: skulptura, umetnina – lahko iz skoraj kateregakoli materiala: lesena, bronasta, železna, kamnita, betonska plastika.
Izvor obeh pomenov je seve isti.
Prispevek o plastikah iz različnih materialov, združenih v koncept Forma viva, na blogu Mali gaj.
(Iz istega polja je seveda tudi beseda plastelin.)
HORIZONT – termin s področja geografije označuje dva »nasprotna« pomena.
a) Horizont je prostor nad Zemljinim površjem, ki ga dosežemo s pogledom.
b) Horizonti pa so tudi vodoravne, vzporedne plasti prsti pod površjem Zemlje; vsaka s svojimi strukturnimi lastnostmi.
Razlaga v Geografskem terminološkem slovarju.
TROS lahko pomeni:
a) celico, nastalo pri nespolnem razmnoževanju gliv [mitoza],
b) celico pri spolnem razmnoževanju [mejoza].
Razlaga na povezavah:
https://livescience.com/53618-fungus.html
https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=tr%C3%B3s#v
IMPLOZIJA. V fiziki sta eksplozija in implozija nasprotna si procesa (Wikipedija); pri prvi se energija sprosti navzven, pri drugi se objekt zaradi zunanje sile sesuje vase.
Toda po SSKJ se »implozija« uporablja tudi v pomenu »eksplozija« (v prenesenem pomenu: implozija sistema, informacijska implozija), zato jo lahko smatramo za kontranim.
Glej razlago.
SVEČA – ta beseda, če jo hočemo razumeti kot kontranim (nasprotje vročega in hladnega), vendarle potrebuje nekaj kratkega konteksta.
a) Sveča gori.
b) Ledena sveča.
NAPAST ima po SSKJ dva pomena:
a) skušnjava,
b) nesreča, neprijetnost.
Pojma nista ravno na nasprotnih bregovih, pa vendar sta si tako daleč (skušnjava po denimo kavi/vojna nevarnost), da je zanimivo, da imata isto poimenovanje.
Sledi še nekaj samostalnikov, ki niso kontranimi kot v prejšnjih primerih, a v njih vseeno najdemo pomenljiva protislovja.
MRTVICA – definicija besede malce nasprotuje samemu izrazu.
Mrtvica je biotop z veliko biotsko raznovrstnostjo!
(Mrtvica se imenuje zato, ker gre za mrtev rečni rokav s stoječo vodo.)
Razlaga v Botaničnem terminološkem slovarju.
Sicer pa sta mrtvica in živica zelo zanimiv par, obe večpomenki. Razčlenimo pomene iz SSKJ.
V agronomiji: mrtvica – zemlja brez humusa, živica – plodna zemlja.
V »vodoslovju«: mrtvica – rečni rokav s stoječo vodo, živica – studenec.
In mrtvica še: duševna otopelost, mrtva čebela v panju.
In živica: živa meja, poganjek jagodnjaka …
KOSTANJ. Beseda mi je padla v oko zaradi malce »obrnjenih« poimenovanj dveh različnih dreves (morda bi zaradi njunih rastišč pričakovali obratno poimenovanje).
a) Divji kostanj [rod Aesculus] – je pogosto parkovno drevo.
b) Domači kostanj [vrsta Castanea sativa] – je gozdno drevo.
Še en nenavaden primer poimenovanja rastline.
Besedi dobrika in hudika (tudi: hudobika) sta na prvi pogled dokaj protipomenski, a obe pomenita isto: rastlino dobrovito (Viburnum).
V rastlinskem svetu je morda takih nasprotij še več. Domači imeni cvetlice Eranthis hyemalis sta tako jarica kot ozimka (tu torej besedi jaro in ozimno štejemo za protipomenki).
Nekaj malega o jarici lahko bralec in bralka prebereta v prispeveku na blogu Mali gaj.
Pridevnik
SLOK po SSKJ pomeni:
a) »velik in suh [...]; visoke sloke smreke«;
b) »kriv, upognjen: žival s slokim hrbtom«.
Kontranimno nasprotje bi tako iskali med pojmoma raven (visoka smreka je ravna, kajne?) in kriv (upognjen hrbet lenivca).
SUBTILEN po SSKJ pomeni:
a) nežen in občutljiv,
b) natančen in izostren.
Tu torej najdemo nasprotje mehkega in ostrega.
O krasnem izvoru besede pa v etimološkem slovarju.
HUDOMUŠEN po SSKJ pomeni:
a) dobrodušno šaljiv in nagajiv,
b) čemeren, siten.
Tu smo našli nasprotje razpoloženega in nerazpoloženega.
Zabeleženo je tudi v etimološkem slovarju.
PREŠEREN – beseda prav tako izraža podobno dvojnost:
a) »zelo sproščen, veselo razpoložen«,
b) »objesten, predrzen« (SSKJ) in morda celo »strašen, pošasten, nenavaden« (etimološki slovar).
Seveda je med veselim razpoloženjem in objestnostjo tanka meja, tako navidezno nasprotje je že pravi arhetip.
ZAVEDEN – lahko kontranimnost poiščemo tudi v tej besedi?
a) Zavéden: izražena zavestnost, hotenost.
b) Zavedèn: preslepljen, napeljan k nečemu ne po lastni volji.
Morda rabi nista najbolj primerljivi oziroma ne pomenita pravega kontranima, saj z besedo »zavéden« v zgoraj navedenem pomenu mislimo bolj gib, dejanje; z izrazom »zavedèn« pa človeka (glej SSKJ).
Naproti pa nam pride spletni slovar sopomenk, v katerem pod gesloma »zaveden« najdemo tako izraz »osveščen« kot »v zmoti«. S tem pa smo že malo bližje pravemu kontranimu.
INTEGRALEN – kontranim z manjšim pridržkom.
a) Integralen: celoten (stvar v polnem obsegu).
b) Integralni: sestavni (del).
Gre pa dodati, da je pri tem drugem pomenu v SSKJ in pravopisnem slovarju izrecno določna oblika pridevnika. Ta razlika v obliki besede seveda velja le za moški spol.
Pri besedi v ženskem spolu imamo tako rekoč popoln kontranim:
a) integralna stvaritev,
b) integralna sestavina.
PATETIČEN – če sledimo pravilni rabi in slovarski definiciji te besede, to seveda ne more biti kontranim.
Toda če se bo jezik razvijal tako, da bomo nekoč sprejeli drugi pomen besede patetičen (kot npr. v angleščini), bomo imeli nov kontranim.
a) Patetičen: preveč navdušen, vznesen (SSKJ); bombastičen, pompozen (CJVT Sopomenke).
b) Patetičen: klavrn, mizeren (neustrezna raba, ki pa bi nam dala nov kontranim).
DELIKATEN – pri tej besedi je iskanje kontranima malce zapleteno.
Beseda ima po SSKJ
a) negativne pomene: neprijeten, težaven, kočljiv;
b) pozitivne pomene: okusen, slasten;
c) take vmes (nežen, rahel, občutljiv).
Pomeni so si sicer precej nasprotni, a ker so iz različnih tematskih polj, skušajmo najti zgleda, ki res izražata nasprotna pomena.
a) Kosilo se mi je prismodilo, in skupaj z gosti smo se znašli v delikatnem položaju.
b) Za kosilo sem pripravil delikatno rižoto – gostje so predli od navdušenja.
To je seveda bolj za šalo. Zgleda nista ustrezna za prikaz kontranima, saj sta pomenski polji še vedno preveč oddaljeni (situacija – hrana).
Mogoče si pomagamo z zgledom iz SSKJ; izraža se delikatno – tj. izbrano, lepo.
Kontranimni primer: najin pogovor o težavi je bil delikaten in mučen.
POZABLJIV ima po SSKJ ta dva pomena:
a) ki pozablja,
b) ki se ga da pozabiti.
Primer je zanimiv, namreč po navadi bi tako »nasprotje« izrazili z dvema rahlo različnima besedama, kot pri parih:
sumničav (ki sumi, sumniči) – sumljiv (ki vzbuja sum);
zaščitna (ki ščiti) – zaščitena (ki ima zaščito).
Slednji primer (beseda ZAŠČITEN) je sicer v moškem spolu spet kontranim (zaščiten – zaščiten), razen če za prvi pomen uporabimo določno obliko (vrstni pridevnik): zaščitni – zaščiten; tako imamo spet dve različni besedi za izražanje različnih pomenov.
Vrnimo se k paru pozabljiv – pozabljiv.
Za pomen »ki se ga da pozabiti« bi mogoče pričakovali besedo »pozaben«, ampak v SSKJ imamo samo njegovo nasprotje, »nepozaben«.
Najdemo pa besedo »pozaben« pri Pleteršniku.
PLAV. Pri tem zanimivem pridevniku, ki lahko pomeni bodisi moder bodisi blond, kontranimnosti oziroma nasprotja, kontrasta, ne iščemo toliko v vsebini, pomenu, temveč bolj v položaju barv v barvnem krogu, v teoriji barv.
Obstaja več barvnih modelov z različno določenimi komplementarnimi ali nasprotnimi barvami. V barvnem modelu RYB, denimo, nasprotje v paru tvorita modra in oranžna barva. V barvnem modelu RGB pa tako nasprotje tvorita modra in rumena barva (več o tem na angleški Wikipediji).
Nasprotja so deloma odvisna od odtenkov barve – s preizkušanjem se lahko najpreprosteje poigramo v Microsoftovem Slikarju. S polnilom zapolnimo platno in si z ukazom »Ctrl + Shift + I« ogledamo komplementarno barvo.
Nasprotje rumene (blond) in modre barve, naš »kontranim plav« smo torej našli v RGB-modelu. Oglejmo si še etimologijo besede oziroma dveh besed »plav«.
Po Snojevem etimološkem slovarju je beseda »plav« v pomenu blond v slovanskih jezikih prevzeta iz starocerkvenoslovanske besede plavъ za »bel, rumenkast«. Podobne besede v nekaterih drugih jezikih izhajajo še iz indoevropske besede za »bled, siv«. S tem je povezana celo beseda plesen, ki izhaja iz indoevropskega pel(H)- v pomenu »postati siv«. Podrobnejšo razlago najdeta bralec in bralka tukaj.
Beseda »plav« v pomenu moder pa je prevzeta iz nemščine, vendar v sorodnem latinskem izrazu flavus znova najdemo pomen »zlatorumen, blond«, v indoevropskem izvoru pa pomen »svetel« (vir in več).
(Dodano 12. oktobra 2024.)
(NE)IZČRPEN – zanimiv par besed, ki mogoče tvorita nekakšen obraten kontranim.
Besedi izčrpen in neizčrpen sta na prvi pogled protipomenki, a v nekem smislu gravitirata proti istemu pomenu.
a) Izčrpen vir: vir, ki pove zelo veliko.
b) Neizčrpen vir: neusahljiv vir podatkov, ki … pove zelo veliko.
(Dodano 1. marca 2025.)
FAMOZEN po SSKJ pomeni tako zloglasen, razvpit kot slovit, znamenit.
Negativen in pozitiven pomen:
a) njegove famozne pisarije,
b) tista famozna knjiga, Vojna in mir.
(Dodano 13. julija 2025.)
Glagol
SPREGLEDATI – glagol ima po SSKJ dva diametralno nasprotna pomena:
a) spregledajo npr. mladiči ali spregledamo nekogaršnji namen;
b) ne videti, ne opaziti; spregledati tablo, spregledati trud.
PRESLIŠATI – zanj velja podobno:
a) »fizično« ne slišati (ali le ignorirati);
b) nečesa slišati še preveč, se naposlušati.
(Pri preostalih čutih ni dvojnosti.)
OBITI – tudi v tem glagolu se skrivata dva nasprotna pomena.
a) Obšli smo vse sorodnike: obiskali smo jih.
b) Sorodnike smo obšli: ognili smo se jih v širokem loku.
Zdi se, da na pomen (+/-) vplivajo »subtilni« detajli, kot je prilastek ali celo besedni red.
Prim. z zgledi tu.
OBETATI je še ena beseda, ki »združuje pozitiven in negativen pomen«:
a) obeta se lep dan,
b) obetati nekomu palico.
Kdo bi temu ugovarjal: saj lahko glagolu dodamo poljuben samostalnik ali prislov, da izrazimo to ali ono (npr. pojem lepo, pojem slabo).
Toda morda je pri glagolu obetati drugače in ima »inherentno dvojen pomen«?
Drugače kot denimo beseda obljubiti, ki je »nevtralna« in pomen dobi v sobesedilu (obljubiti pekel, obljubiti nebesa)?
O izrazu »obet« so razmišljali tudi v Lektorskem društvu Slovenije.
REKLAMIRATI pa je čisto pravi in krasen kontranim, in sicer po SSKJ pomeni:
a) reklamirati izdelek: hvaliti in prikazovati ga v dobri luči (oglaševati);
b) reklamirati izdelek: izraziti nezadovoljstvo, pritožiti se nad njim.
Etimološka razlaga zaobjame oba pomena.
Reklamirati in reklamirati, torej; beseda pride iz latinskega 'reclāmāre'.
Isti izvor ima angleška beseda reclaim – in kup zanimivih pomenov.
Ilustracija enega izmed njih: »Nature is slowly reclaiming this old building.«
Ta ilustracija torej predstavlja enega od pomenov angleške besede 'reclaim'; narava si »jemlje prostor nazaj«. Začelo se je s slovensko besedo 'reklamirati', ki ima dva nasprotujoča si pomena. A tudi pojem 'reclaim' skriva zanimivo dihotomijo, tisto med naravo in kulturo. Še en pomen besede 'reclaim' je namreč »to bring a land into a condition to support cultivation or life«; npr. izsuševanje močvirij (po: Webster's Pocket Dictionary, 1998).
ZAGOSTI – beseda ima poleg glasbenega in prenesenega pomena (povzročiti težave) v SSKJ še ti dve definiciji:
a) »z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje«;
b) »oglasiti se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom«.
Toda ...
Sami razlagi nasprotnih pomenov res kažeta na kontranimno besedo, ampak če v SSKJ pogledamo še zgleda;
a) »ob naročilu je jezno zagodel«,
b) »maček je zadovoljno zagodel«
– vidimo, da beseda »zagodel« za izražanje različnih pomenov ob sebi vseeno mora imeti neko dopolnilo.
Je to sploh še kontranim, če ga moramo tako dopolnjevati?
Morda je beseda zagósti nepopoln kontranim, ampak v to nit jo je vredno vključiti vsaj zaradi razlag v SSKJ (nejevoljno povedati, zadovoljno se oglasiti).
POGRETI, nekaj nekoga pogreje – tudi ta glagol lahko razumemo na dva načina:
a) nekoga nekaj razjezi: prav pogreje me, ko vidim razmetano kuhinjo;
b) ali razveseli: pogreje me (pri srcu), ko je kuhinja lepo pospravljena.
(Dodano 29. novembra 2024.)
Prislov
NEKOČ – če kriterije za uvrstitev kandidatk med »besede z nasprotnima pomenoma« postavimo malo bolj svobodno, ugotovimo, da kontranimov sploh ni tako malo. Prislov »nekoč« v SSKJ:
a) se lahko nanaša na ne natančno določen čas v preteklosti,
b) se lahko nanaša na ne natančno določen čas v prihodnosti.
STRAŠNO je pogojno kontranim zgolj z dopolnilom:
a) strašno hudo mu je pri srcu,
b) umetnina je strašno lepa.
V ta niz pa je uvrščen zaradi zanimivih kontradiktornih pomenov tega prislova (in pridevnika) v slovarjih portala Fran.
HUDO – ta kontranim prispeva sleng, jo.
a) Težko, strašno, mučno: »Hudo mi je.«
b) Super, šponsko, mega: »Hudo dober film!« Tudi kot pridevnik: »Čist' huda jakna.«
Pripomba: v zgledu »hudo mi je« je »hudo« bolj kot prislov – povedkovnik.
Povedkovnik
MAR po SSKJ:
a) lahko izraža skrb: mar mi je zanjo;
b) lahko nasprotno izraža nezanimanje: mar mi je, kaj pravi.
Zanimivo je, da o pomenu bolj kot nikalnica odloča kontekst? Primeri tu.
Torej:
mar mi je = ni mi vseeno,
mar mi je = vseeno mi je,
malo/figo mi je mar = vseeno mi je,
ni mi mar = vseeno mi je.
Podoben niz lahko napravimo z glagolom BRIGA (ME).
Brigati se.
Nepolnopomenske besedne vrste
Veznik
ALI – s tem veznikom lahko povežemo:
a) dve besedi z enakim pomenom: predavanje o flori ali rastlinstvu;
b) ali pa dva izključujoča se pojma: »Je goba rastlina ali žival?«
KOT – za prikaz tega veznika kot kontranima bomo pravzaprav napisali dve kontranimni povedi, pri katerih o razliki med dvema nasprotnima pomenoma odloča vejica.
a) Bil je boljši atlet kot ti.
b) Bil je boljši atlet, kot ti.
S prvim zgledom povemo, da je eden boljši atlet kot drugi; morda celo, da je ta drugi slab atlet. Gre za preprosto primerjavo.
Z drugim zgledom povemo, da sta prvi in drugi človek »dobra« atleta. Omenimo najprej prvega, vejici sledi dostavek z omembo drugega.
Vendar … Res je, da je drugi zgled nerodno formuliran.
Lepše bi bilo reči oziroma običajno bi rekli: »Bil je dober atlet, tako kot (si) ti.«
Z navedeno formulacijo si pač moramo predstavljati kontekst, v katerem govorimo o »boljših atletih«; dostavek, ki terja vejico, pa prinese še to novo informacijo – da ocena o dobrih atletskih sposobnostih velja tudi za to drugo osebo.
Ovinki, odvodi, miselni vozli in akrobacije – vse za dober kontranim.
Predlog
PRED je zanimiv predlog.
a) Ko koncept razumemo v prostoru, je nekaj na sprednji strani nečesa, npr. skodelica pred krožnikom.
b) Ko ga razumemo v času, je zaporedje obrnjeno, npr. kava pred kosilom.
OB – tudi ta besedica se, odvisno od konteksta, lahko vede malo »nenavadno« in nam da nov kontranim oziroma kar kontranimno poved.
a) Ob strokovni rabi lahko priročnik beremo tudi kot pripomoček za prepoznavo cvetic. (= ČE ga uporabljamo strokovno, služi kot pripomoček …)
b) Ob strokovni rabi lahko priročnik beremo tudi kot pripomoček za prepoznavo cvetic. (= POLEG strokovne rabe ga lahko uporabljamo tudi kot laiki …)
RAZEN – ta predlog po SSKJ izraža:
a) izvzemanje,
b) dodajanje (»poleg«).
Poiščimo primera rabe.
a) Rad jé vse razen česna.
b) Razen česna rad jé tudi čebulo.
Členek
LE – s tem členkom lahko izrazimo različne pomenske nianse.
Lahko neko zadevo omejimo (v smislu »samo«, »zgolj«) ali pa jo še poudarimo.
a) Pri nas ne prodajamo steklenih vaz, smo LE cvetličarna (= smo zgolj cvetličarna).
b) Pri nas dobite tudi steklene vaze, smo LE cvetličarna (= saj smo cvetličarna).
Medmet
DAJ – ta medmet po SSKJ izraža bodisi spodbudo bodisi zavrnitev.
a) »Daj, daj.« (Stori to.)
b) »Daj, daj.« (Ah, nehaj, no.)
Se nadaljuje.
Viri za preverjanje pomenov kontranimnih besed:
Slovarji na portalu Fran.si (SSKJ, pravopisni slovar, etimološki slovar, Pleteršnikov slovar, botanični slovar, geografski slovar).
Slovar sopomenk sodobne slovenščine (https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/).
Janko Jurančič, Srbskohrvatsko-slovenski in slovensko-hrvatskosrbski slovar (Cankarjeva založba, 1970).
Webster's Pocket Dictionary (Trident Press International, 1998).
♣ Irena